kakorkoli, kamorkoli gre srce
kakorkoli, kamorkoli gre srce,
nebo je črna modrica,
razklana s padajočim ognjem.
ljudje bežijo,
a to je le panika,
preoblečena v upanje.
srce bije dalje -
počasi, trmasto,
kot da ni slišalo razsodbe.
ulice se tresejo,
luči umirajo,
tema se vali, gosta kot razlito olje.
čakam na udarec,
roke mirne,
srce glasnejše, kot bi smelo biti,
in mislim, kako čudno je,
da si tudi ob koncu želimo,
da bi se kaj zlomilo
malce bolj nežno.
Saj je samo konec sveta, let's smile at it :D.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hors
- 15. 11. 2025 ob 08:48
- Prebrano 289 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 145.38