Iščem službo, pa mi je zmanjkalo volje,
nekje vmes sem se izgubil med dnevi,
veter zunaj še diha in me kliče v vesolje.

Vkopal sem se v svojo trdnjavo,
samo tišina lega name kot prah,
iščem službo, pa mi je zmanjkalo volje.

Spomnim se časa, ko je delo teklo,
zdaj le vrtim iste besede, kot molitev v prazno,
veter zunaj še diha in me kliče v vesolje.

Vem, da bom moral spet odpreti vrata,
čeprav ne vem, kam vodijo steze,
iščem službo, pa mi je zmanjkalo volje.

Zdaj pregledujem računalniške ekrane,
vse je enako in povsod so iste obljube,
veter zunaj še diha in me kliče v vesolje.

Vem, da bom moral spet preko svoje meje,
pa čeprav ne vem kam me ta pot vodi,
iščem službo, pa mi je zmanjkalo volje,
veter zunaj še diha in me kliče v vesolje.

Tomaž Jevšenak