
med meglenimi udarci zvonov
se spušča šepet v barvah jeseni
na obrežje z nevidnim ogrinjalom
v katerega si skrila nežnosti
z vonjem rožmarina in sivke
odmev korakov je vse tišji
iz kamna še govorijo dotiki
veje niso pozabile pesmi
ko se na skrivnostne iglice
nasloni vlažni veter z juga
nostalgija, ki bi lepo sedla v kakšen ... fado . :)
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!