Kupila sem mir
po neznosni ceni.
Ker grozeči nemir
z vsemi bremeni,
me peljal je v dir,
v beg - med plameni.

Na svoja ramena
sem dala grmado.
Pretežka bremena,
a lepo fasado:
navznoter cenena,
navzven - za nagrado.

Kako sem odločna,
so drugi dejali.
In da sem močna,
so me potrepljali.
V resnici nemočna,
bila sem - v ograji.

Je umrlo veselje
za tisto ogrado,
umrle so želje
za lepo fasado.
A ven, v veselje,
bi nekaj šlo rado!

Takrat sem spoznala,
da dolgo sem v zmoti.
Da v meni je skala,
podobna zaroti.
Zato sem zbežala -
svobodi naproti. 

Katarina Ambrož