Nespečnost (sonet)
Pod oknom mojim slavček se oglaša,
ves čas le o ljubezni svojo goni,
prepeva v samih sladkoglasnih tonih
zvečer, ko sonce vrh gora ugaša
in mrak in hlad že na ognjišča naša
se spuščata z nevidnimi demoni,
na nebu zvezd prižgejo se mil′joni,
po logih pa prične se tiha maša;
molčijo ptice druge in zverine,
utihnilo je listja trepetanje,
še potok teče kakor tat neslišno.
Le slavčka mili spev kar ne premine;
zazibal te je, draga, v sladke sanje -
bedel spet jaz do polnoči bom gvišno!
ob pesmi slavčka bedeti do polnoči? Ni slabo :)
LP L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 09. 11. 2025 ob 14:04
- Prebrano 264 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96.47