
Kakšne barve je neki veter,
ki nosi plamence
prek krošenj kruhovcev.
Kako diši pesem srca,
ko iz hladne prsti
pobira ingverjeve gomolje.
Kako topla je koža dlani,
ki smukajo bele kepe bombaža.
Kako širok je nasmeh ribiča,
ko vleče težko mrežo
iz valov.
Zvedava je moja misel,
ko nosim v usta črna zrna kakava,
se natiram z rumeno,
da bi žarela kot sonce,
ki se potaplja
v morje.
Všeč mi je, edino besedo neki bi odstranila (pred veter, v prvem verzu),
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!