
Stena brez ure je samo stena;
nemo stoji, brez sporočil.
V njej mrgolijo vrteči se delci,
le ura da vtis, da nekaj živi.
Ah, kako malo zazna naše bitje!
Ne vidi, da v hišah ohranjen je čas,
drevesa ohranjajo čas zgodovinski,
delčki iz zvezd se vrtijo v vseh nas.
Živo in mrtvo drvi v istih tonih,
v istih atomih in delcih iz zvezd.
Vrtijo se tudi misli človeške,
lepe in grde in tiste za vmes.
Stena brez ure dolg čas prodaja,
pogledi se tisočkat vrnejo tja,
ko spet je na mestu, smelo tik-taka
daje nam vtis o času z neba ...
Tika-taka, tika-taka... Lepo, pozdrav, Drago.
Pridajam: paradoks, kadar nismo omejeni, smo nesvobodni.
Lepo pozdravljeni, Marko.
... le ura da vtis, da nekaj živi
Pesem, ki seže globoko! Čestitke!
Zelo lepo Nada, tole s časom!
Se je treba kar zamisliti
... in kot praviš v pesmi:
"pogledi se tisočkrat vrnejo tja,"
Bodi dobro, Marija
Zelo sem vesela vseh odzivov!
Rada poslušam, berem, gledam, kaj vse bi lahko bilo vesolje ... a ostaja neznaka, veliko hipotez in iz neke nemoči dojemanja - nastane pesem.
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Draga Ana, vesela sem pohvale! Lepo je, ko še nekdo drug zazna mojo drobno pesmico, misel, sporočilo ...
Ovaj sat otkucava život i čuva zidove od propadanja.
Pitam se da li su zidovi udomili sat ili bez sata ne bi ni postojali - jer sat je taj koji diktira ritam života.
LPI
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!