KALUP
prazen sem
le ovitek slabe robe
na polici življenja
ki je nihče noče
kmalu poteče moj rok trajanja
a nikomur ni mar
milijarde kalupov
v vseh barvah
se drenjajo poleg mene
iščejo kupce
toda trgovina je prazna
sami sebi smo konkurenca
sami sebi smo davek
zemlja pa počasi poplesuje
po svoji liniji
in se ukrivlja pod našo težo
zavrgli smo ulitke
ki so bili dobri
sedaj smo ostili le mi
izdelki masovne proizvodnje
Zanimiva pesem, le tole bi spremenila:
počasi poteka moj rok trajanja v: kmalu poteče moj rok trajanja,
premisli,
lp, Ana
pa še res nisem niti opazil ,sem pa sedaj popravil
hvala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pohandy
- 06. 11. 2025 ob 08:56
- Prebrano 196 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 49.4