
Iz vode smo
bosonogi
nomadi
iščemo zavetje
sorodne duše
da se oklenemo
mej človeškega razuma
z vonjem po umazani
straniščni školjki
pretakamo misli
ki kapljajo
kapljajo
pronicajo v zemljo
iščejo pot do morja
iz vode smo
bučimo med slapovi
veličastni in ogromni
gravitiramo
padamo
padamo
prosto in svobodno
do prvega jezu.
Dober zaključek!
Pod prvei jezom, če ga premagamo, so pa še mnogi ...
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Priya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!