
Poznam ljudi.
Nekoč sem rekla: Moji.
Tako bilo je, mnogo dni,
zdaj so le še sami svoji.
Poznam ljudi.
Obrazi, nekam znani.
Kdo so to, čigava kri?
Resnični so ali zlagani?
Poznam ljudi.
Tujci so mi že postali.
Ne le eden, ampak vsi,
Judežev poljub so dali.
Poznam ljudi.
Zdaj jih zares poznam.
Zame, kot da jih več ni:
Vrgla sem jih preko ram.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!