Namrščen vitez viha nos.
Na pokrovu kanalizacije stoji,
oblečen v kovino se znoji,
ki se sveti kot reklama za ponos.

Pod njim žubori mesto,
smeti, kanalne reke,
vse prežvečene pojedine kmečke
odplaknjene v temo.

Zgornji svet diši po kavi,
po dragih parfumih in lažeh.
Spodnji svet pa govori resnico o smeteh,
v smradu, ki ga nihče noče slišati.

Vitez se sklanja,
kot da bo pogledal vase,
a raje pomisli na prase
in si natoči malo žganja.

Oklep zarjavi, pokrov ostane zaprt,
in pod mestom
še naprej dela svoje kraljestvo
kanalizacija.

Tomaž Jevšenak