EN DAN PREJ
končno iz cerkve pridejo glavni,
ljudi se kot mravelj ob marmorju tare.
Ene so v pelcih, a toplo je kot v savni,
manj je nagrobnikov, v modi so žare.
Obhod in škropitev, zdaj lahko gremo,
drugič bom svečo prižgal en dan prej.
Ko čakamo ob grobu nervozni se spremo,
zakaj zanemarjen je, poln suhih vej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragon
- 01. 11. 2025 ob 07:04
- Prebrano 277 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 93.6
