Gledam in gledam.

Ogledalo — veliko.

Solza iz lica priteče,

srce me boli.

Ne vidim se lepe.

Vidim le tisto, česar ni,

kar v moji glavi se zgodi.

Nisem to, kar si želim.

Vsakič znova in znova

na tehtnici stojim.

Ni pomoči.

Tema pred očmi.

Hrana — največji sovražnik,

a hkrati nekaj tako dobrega,

kar vsak rabi, da preživi.

Ko bi le ljudje vedeli,

kaj v moji glavi me teži.

Zakaj ogledalo

neumno se mi zdi.

In tehtnica

velik stres v srcu naredi.

A upanje v meni še vedno gori.

Enkrat bom

sama sebe rada imela.

Obljubim in želim.

Anci