lahko pobegnil bi že stokrat, a vedno vprašam preden grem
lahko pobegnil bi že stokrat.
od sebe, od njih, od mest,
kjer kava vedno smrdi po izgubljenih jutrih,
in cigaretni dim riše spomine,
ki jih nihče ni naročil.
ampak vedno vprašam,
preden grem.
vprašam okno, če me bo pustilo mimo.
vprašam ključavnico, če razume,
da ključa več nimam.
vprašam nebo, ali še ima voljo
gledati dol,
ko človek zopet poskuša biti ptica,
pa se mu zlomi perje v grlu.
bukowski bi se zasmejal -
rekel bi: “samo idi, prekleti romantik.
svetu ni mar za tvoje vljudnosti.”
in bi naročil še eno pivo,
za na pot, za pogum,
za pozabo.
a frame bi s prsti tipala po zraku
besede, ki se bojijo telesa.
rekla bi:
“svet je tanka koža med tišino in norostjo.
če jo preluknjaš, ne veš, kdo bo iztekel.”
in jaz stojim tu,
na robu vsega, kar se ne premakne.
podplat mi drsi po pragu,
srce zamuja za korak.
lahko bi pobegnil že stokrat -
vsakič, ko sem videl sonce kot odprto rano,
vsakič, ko so ljudje govorili o ljubezni
kot o gospodinjskem opravilu,
vsakič, ko je tišina postala preglasna
in noč premehka,
da bi ji zaupal.
a vedno vprašam.
vedno.
ker če grem brez vprašanja,
me ni nikjer.
sem samo senca, ki ni nikomur zavezana,
ne spominu, ne obžalovanju,
ne lepoti,
ki se včasih izmuzne v razpoko med dvema vdihoma.
zato vprašam,
če smem zapustiti ta trenutek,
če smem izdihniti stavek do konca,
če me svet še sliši,
ali je že pozabil,
kako se izzveni,
ko nekdo odide -
počasi,
z dovoljenjem.
Takle mamo, Svit. Boga ni, in če je, je pizdun.
Hja, vprašanje je, kdo je pravzaprav stvarnik.
Lep pozdrav, Marko
Zakaj mora bit "kdo"? A mora biti oseba? A samo vesolje ni dovolj? Vse kar vemo o vesolju, je dovolj da rečemo da je samo vesolje, ne da je nek superiorni špagetomonstrum.
Svit, za tebe pa itak vem da nisi razgledan.
In kater bog? Krščanski? Hindujski? Thor? Zeus? Človeštvo je ustvarilo 30tisoč bogov, zakaj je ravno tvoj pravilen? I**
Vesolje je menda eno, a več plastno,
sicer pa nerazgledan ne bi kaj
več vedel...
Lep ne-odgovor, ki ne pomeni nič. Hvala za sodelovanje.
Pravim takole: po Wagnerjevem Prstanu je vse nastalo iz pohlepa in vse na koncu propade zaradi pohlepa. Ostalo si morete misliti ... Remek delo.
Lep pozdrav, Marko.
Razlike v religijah so zaradi dejstva, da nas metafizika presega in zato vsakdo motri isto stvar iz svojega zornega kota.
Lep pozdrav, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hors
- 30. 10. 2025 ob 20:14
- Prebrano 355 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 101.22