
Na ravnini pred Litijo
rada gledam Savo.
Reka buri domišljijo,
in bistri mi glavo.
Vedno tam je, kadar pridem
kot da mene čaka.
Nič ne reče, ko odidem,
ona je pač taka.
Mirno teče mimo, dalje,
kjer je njena struga.
Ne tekmuje za medalje;
v ritmu le vijuga.
Ko jo gledam prek ravnine
se mi zdi najlepša.
Z njo ustvarjam si spomine;
to življenje lepša.
Da, tam se Sava zanimivo razširi in vijuga med vrbami ...
Lepo. :) Ekspresija v rimah.
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!