Jaz vino, drugi spermo so ti dali,
predrl stene sem, da bi se spustil v tebe.
Vsi lahko so s tabo se ljubili,
le jaz ob strani stal sem in pil vino.

Odrivam zrak praznine, ne razklane,
kot prostitutka stal sem na obali,
Vabil k sebi sem le lačne kormorane,
le morja šum sem pil na sivi skali.

Tam stal sem – veter je razmršil moje sanje,
pijan od vina, mesca, zvezd sijaja.
V oknu sobe gledal golo sem telo boginje
želel sem položiti roko na obline.

Prepoln ljubezni bil sem zadrževane,
opazi me, tedaj želja je bila edina.
Ne vidim več, kako ves svet razpada,
občudujem te – le kaj naj bi zameril lepi stvari.

Tomaž Jevšenak