
v breznih
brezčutja
si mrzle dlani
polagam
na mokre oči –
in izmišljam
najbolj divje odtenke
za barvo teme.
Le v temi vidim zvezde,
v črnem brezčutju pa jih ne opazim...
Da, včasih je tako hudo, da ni tako temne črnine ...
pa vendar imamo to sposobnost, da temo pobarvamo s svojo notranjo barvo v živo rdečo, zeleno, modro, vijolično.....pač v Pablovem smislu "All you imagine is real"
Brezčutje je tudi pisati da
Raniš ljudi to ni nobena
Poezija kvečjemu zlo delo
Ki ne paše nikamor...
Lp Irena
brezno brezčutja je lahko tudi odnos med dvema- kot gojišče iluzij ali brezupa
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!