To ni njeno telo

četudi utripa enako

kot vsa druga pred njim.

Ona je neponovljiva, ista —

menja le letnice, imena

in obraze.

Teža je tista, ki vztraja. Stoletja

star čevelj ji stoji na prsih,

okovana peta se zariva v mehkobo

njenega trebuha, ga krivi,

stiska —

kar ni samo beseda brez pulza,

ker tesni in se premika

in v tem jeziku jo kri hladno žge,

stiska —

to ni samo bolečina vseh oblik,

teles in duš,

je prazen prostor časa,

kjer obstaja neka nova

ženska —

kaj bi ji danes lahko prizadejal svet,

česar ji poprej niso že storili drugi?

Maša Šemrov