Lahko noč, si rečem in zatisnem veke,

da stopim v noč, v pravljice odraslih;

da tam stojiš – močan kot hrast

in me objemaš – zazrt v moja nedra.

Saj to ni pravjica! To je med nama!

Nekaj magnetnega v tvojem – mojem dihu!

Inženir bi rekel, da magnet je neodimski -

novi dvojček*, element – izum človekov.

V nedrih čutim, da sva dvojčka,

da rada hodiva po gozdni poti

spoznavava ljubezen - skrito v mahu,

ker prava skrita je in redka,

redka - kakor redke zemlje,

ki zdaj jih človek koplje,

da vse bolj služijo napredku;

da so kakor pornografske slike -

največkrat imitacije ljubezni.

Nada