
BELO IN ČRNO
(Apolon in Dioniz)
Bela je bela, svetloba je bela,
zvezde so bele, Mlečna cesta,
bela je muza, o moj bog Apolon.
Zrem v gorsko jezero zaspanih meglic,
a sanjam duh kruha iz krušne peči
črna prst zagrne nebesni svod
na obzorju demon iz temine - Dioniz.
Marko lepo pozdravljen
Lepo si napisal kar je belo.
Drugo tudi.
Želim ti lepi dan
Irena
Irena,
hvala, hvala. Vsaka pohvala mi je seveda v veliko veselje.
Lep pozdrav, Marko.
Vse se vrti v svoji dualnosti ... a ko gremo v jesen, pravijo, da tam kraljuje boginja, Demetra, ženska ... Kdo ve?!
Ja, točno to sem mislil, dualnost. Ženskost jeseni, zakaj pa ne.
Lep večer ti želim, Marko
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marko Vitas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!