Pesem mi je zelo všeč, kar so v prvem delu verzi močni in dokaj originalni: Prav zato se še hitreje opazi, da precej izstopa dokaj izpet drugi verz v drugi kitici. Tu morda ni tako očitno, kot je pri zadnjih dveh verzih, ki stilsko težko sodita v to pesem, "intenzivnost" prvih dveh kitic pa že sicer nekoliko popušča v tretji kitici. Res je, da se lahko pesem v zaključku prevesi v čisto nekaj vsebinsko in/ali stilsko nasprotnega, vendar morajo ti verzi presegati moč drugih. To ne zmorejo ne s pripovedjo, ne z nečem kar pojasnjuje, ali prikazuje občuteno, ki se nanaša le na "jaz" avtorja, saj se s tem pesem odmakne od bralca in hermetično zapre. V tem "jaz-u" naj bi moral čim širši krog poistoveti, ali pa se bi morda temu na primer zoperstavili ... Ker se pesem šele na s tem dotakne bralca in ga prevzame.

Zakaj to pišem - kot sem navedel v začetku, mi je pesem všeč. Z majhnim razmislekom in majhno spremembo bi bila celota odlična.

Dani Bedrač trenutno objavlja kratke pesmi, v katerih ima moč vsak verz, vsaka slika, vsak prelom, vsak začetek, vsak konec. Pesmi, ki so popolnoma prečiščene.  

Milan Ž. - Jošt Š. 

Link na prevod: 

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/191823/stilles_gebet

  

Hvala za tako poglobljen komentar in dragoceno mnenje. Veseli me, da te je pesem nagovorila, in cenim tvojo iskreno opombo glede zadnjih verzov – bom o tem razmislila. Lepo je, ko bralec pesem začuti do te mere, da si vzame čas za tako tehten odziv. �