
obraz si umijem
z mrzlo vodo -
le za uhlji pustim
sledi tvojega vonja
odpravim se
v nedeljsko jutro
na kavo
ob Ljubljanici
v sebi,
priznam -
ko tema intimno odreže dan,
skrivaj šepetam angelom
v podobah razprtih kril:
včasih snežno belih
drugič antično zlatih,
nebesno modrih
odpiranje prvih kavarnic
na obrežju
prizemljuje skrite svetove
v sukljavi dim cigarete,
v pogled
z odtenkom grenkega kapučina
v sebi,
priznam -
v temi skrivaj šepetam
svetlim angelom
vse zahvale,
vse priprošnje
v podobah razprtih kril:
včasih nebesno modrih,
drugič antično zlatih,
snežno belih
skriti vonj
se prizemljuje
v sukljavi dim cigarete,
v pogled
z odtenkom
grenkega kapučina
Zelo mi všeč ta eksterier in miselni interier.
Bi pa brisal verz: na kavo.
Ker je preveč določen, zamejen, pa tudi prevladujoč, potem pa ga nekako ne morem povezati s tem, da se v misli (v pesem) spustijo angeli.
Morda bi morala tudi jasneje časovno umestiti tretjo kitico, ki se zdi, da opiše dogajanja že pred prvo in drugo kitico (ker najprej tema intimno odreže dan - in je verjetno šele nato jutro: odpravim se v nedeljsko jutro.)
Mislim, da se to lahko naredi, da se doda: že ko tema intimno odreže dan
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!