Cvetje domače skrbnó smo vzgojili,

da na praznični dan bi grobove krasilo,

rumeni plameni so tiho goreli,

vsem dragim rajnim se je poklonilo ...

Praznik vseh svetih je bil spoštovan,

v cerkve ljudje so ta dan se zgrnili,

da za vse svoje najdražje pokojne,

svoje molitve bi tam pomnožili.

Veliko globino imel je ta praznik,

saj dajal je upanje našim ljudem,

da smo le popotniki tukaj na zemlji,

da onstran nas čaka nebeški objem.

Na ta dan ponavadi bilo je mrzlo,

ko iz cerkve poromali smo na grobove,

oblečeni v suknje, obuti toplo,

tam župnik požeganl je naše grobove.

Velika spoštljivost bila je navzoča,

ki danes jo srečaš le še redkokje,

predniki naši so trdnó verovali,

v večnost, onstranstvo, kjer duše živé.

tolminka