"Jaz sem spomin na svobodo, 

ki si jo vpisala v svoje telo, 

še preden si vdihnila svojo svetlobo" 

se oglasi točka Srca. 

Točka duše jo posluša, 

globoko iz vod Škorpijona, 

in se nasmehne kot ogenj pod gladino. 

"Jaz sem gib, ki iz teme dela svetlobo, 

tisti šepet, ki te zdravi, 

ko ne veš več od kod si prišla" 

Nato pride točka Vere, 

tiha, a trdna kot korak v snegu. 

"Jaz sem zaupanje v to, 

da se življenje ne moti, 

da vse kar si mislila, da si izgubila, 

zdaj šele postaja tvoj dar" 

In ko vse tri utihnejo, 

se obrnejo k meni- 

in šele takrat slišim, 

da me kličejo po imenu. 

Objemam njihovo svetlobo, ki me polni 

in čutim, kako se njihove iskre v meni prebujajo v pesem. 

Barby