Cesta se vleče med polji koruze,
tam diši po jeseni in mi pošilja impulze.
Na zadnjem sedežu spal sem sredi sanj,
ti si šla, jaz sem brez poti ostal.

Na koncu makadama stoji star znak,
napol obrabljen, kot najin korak.
Tam sem pustil svoj klobuk in tvoj šal,
ker včasih je spomin vse, kar nama je ostalo.

V baru ob cesti igrajo stare pesmi,
pivec pri šanku zre v prazen kozarec.
Smeh se izgubi in oglasi se vrabec
in odpihne prah iz tvojih dlani.

Na koncu makadama stoji star znak,
napol obrabljen, kot najin korak.
Tam sem pustil svoj klobuk in tvoj šal,
ker včasih je spomin vse, kar nama je ostalo.

Če kdaj prideš mimo, ustavi se tam,
mogoče še čutiš tisti vonj po travi.
Poti po makadamu jaz nikoli ne dokončam,
samo mi se ustavimo – v naravi.

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/191745/at_the_end_of_the_gravel_road

Tomaž Jevšenak