
S ponarejevalci
prižigaš bakle laži,
v njih se lesketa
igra toplote in prevare.
Z mokrimi dlanmi
pobiraš plamene,
jih tiho polagaš
v zenice,
v srčne prekate,
pod razpokane podplate.
In veš —
kamorkoli stopiš,
ostane s tabo:
tisti bledi,
modrikasti sij,
ki ne ugasne,
čeprav nič več
ne greje.
Iz pesmi veje hlad in to je najbrž tudi namen, kajne.
da Nada, svet poln sprenevedanja seje hlad
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!