Sonetni venec (2. sonet)

2.
Iz dna srca želim si te beline,
ne tema, beda, saj le radost hodi,
zapisano je zdajle vse v usodi,
ko luna zgine, zopet sonce sine.

 

Sem spustil zdaj se že v vse globine,
spoznal sem, kaj me vodi k svobodi,
ostani takšna in le takšna bodi,
saj s tabo še vsaka noč izgine.

 

Če s tabo ne bi nikdar našel smisla,
kar pišem zdaj, za vedno naj izgine,
nasmeh moj, sreča, radost zopet kisla,

 

a nočejo več jesti te kisline.
Ko čisto vse bo kakor Sava bistra,
bom srečen s tabo še na vse širine.

Anže Palka

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
01. 11. 2025 ob 16:28

Pozdravljen, Anže. Dobrodošel na portalu, veselimo se vsakega novega sonetista.


Par nasvetov, pripombic:

- izogibaj se uporabi mašil in ponavljanju besed v isti kitici, saj to omledi sonet. Pri tej pesmi je taka beseda " zdaj".


Zaenkrat toliko ... Spremljam �


LpLidija

Zastavica

Anže Palka

Poslano:
01. 11. 2025 ob 19:41

Lidija, hvala za komentar.


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Anže Palka
Napisal/a: Anže Palka

Pesmi

  • 22. 10. 2025 ob 00:33
  • Prebrano 165 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 69.9

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!