Ko držiš prst na ustih in molče razmišljaš,
takrat si najlepši.
Na strop prilepiš zenico iztaknjenega očesa.
Umetno krzno ti krasi
telo brez kože.
O, jezični gospod.
Ne dotikaj se vražjih misli.
Prepotene so.
Polne neznanega.
V žabjih krakih je prelomljena beseda.
Skok v moje telo in nazaj.
Ti!
Nikoli ne boš potreboval vize.

Silva Langenfus