Če že kdaj, potem daj zdaj,

poljubi jo, roko ji daj,

v oči jo glej in ji povej,

da ljubiš jo, imaš jo rad,

če zima je al' pa pomlad

ljubezen obrodi svoj sad.

Sta se vzela, si obljubila,

da do konca bosta se ljubila.

Kaj do konca, še naprej,

saj ljubezen je brez mej.

Se je dete porodilo,

jima v očeh se je iskrilo,

on ji rekel je, poglej,

sin bo pravi čarodej,

glej te očke, v njih sijaj,

on bo ljubi čaral raj.

In je zrasel v fantiča,

b'la je ena z drug'ga griča,

b'lo je slišat kot potres,

ko prišla sta do nebes.

Se mu vsa je prepustila,

mu otroka je rodila,

bil ljubezni sklenjen krog,

kot si je zamislil Bog.

Če že kdaj, potem daj zdaj,

poljubi jo, roko ji daj,

v oči jo glej in ji povej,

da ljubiš jo, imaš jo rad,

če zima je al' pa pomlad

ljubezen obrodi svoj sad.

Anže Palka