Sonetni venec (1. sonet)
1.
Resnično si rešila me zagate,
z lepoto si mi dala mislit' nase,
še tak barbar bi klonil in predal se,
postal bi pesnik, pisal pesmi zate.
Se brezpogojno bi zaljubil vate,
saj tvoja duša poje čisto zase,
ta svet brez tebe bil bi druge klase,
saj nate misli so še vse bogate.
Da le pomisli človek nate, vse da,
da te še vidi, pa mu dih izgine,
da te še sliši, v glasu tvojem gleda,
kak' v srcu nosiš s sabo vse širine,
da punca si izjemna, to seveda,
iz dna srca želim si te beline.
Spoštovani Anže, lepo pozdravljen.
Verjetno se bo oglasil še kdo od urednikov, a ker me soneti še posebej mikajo, bi rada podala par predlogov -
morda bi oklestil nekaj zaimkov, ker jih je kar precej in tudi besedice, ki se ponavljajo
Pa še nekaj malenkosti:
z lepoto si mi dala mislit' nase,
saj nate misli so vse bogate - tu je pobegnil ritem - dva napoudarjena zloga skupaj
in dan se polni s tabo zdaj beline. - tole bi pa malce drugače?
Z najlepšimi pozdravi in dobrim namenom te lepo pozdravljam.
Irena
Irena, hvala za namige. Si piševa.
Lep pozdrav,
Anže
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anže Palka
- 19. 10. 2025 ob 17:35
- Prebrano 322 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 59.32