Takšna jed

na opoldanskem krožniku

miks pokrajin

in vsak grižljaj

pustolovščina okusov.

segreješ deviško sončnično olje -

na panonskih njivah

v socvetja posrkane žarke poletja.

dodaš sesekljano čebulo -

sladko ostrino ptujskega polja.

pridružiš koščke paprike

z materinega vrta-

v zeleno sočnost zakodirane dotike njenih ur.

požlahtniš s solnim cvetom -

ujetimi solzami morja iz

sečoveljskih solin.

primešaš lističe kostanjevk -

klobukov z meglenimi odtisi noči

v boračevski šumi.

pridaš ščep chipotle čilija -

pekočega ognja rdeče

mehiške prsti.

vključiš riž basmati -

v njegov sanjavi vonj

ujet podhimalajski piš.

premešaš in zaliješ

z izvirsko pomursko vodo.

vmešaš strti česen in peteršilj

s črešnjevske kmetije -

kjer je nekoč

Peter čebelar

vzgojil domači črkopis.

potreseš z ribanim trdim sirom –

zorjenim v ritmu parmskih kancon.

et voila: gobja rižota-

pa dober tek �

fionapanmor