Oklepam se tvoje nevidnosti,
kot da bi se dotikal kože,
ki je ni.
V zraku ostajajo sledi
neizgovorjenih besed,
ki se razblinijo v meni.
Učim se poslušati tišino,
ko moje srce bije
za nekoga, ki ga ni.
Ko se znoči,
se tvoja senca
raztegne v mojih sanjah.
Prisotna si
v svoji nevidnosti.
Popravi le:
kot da bi se dotikal kožeo,
in pa:
Prisotna si
v svoji nevidljivnosti
Lp, Ana
Zahvaljujem se za nasvet. Popravljeno.
Lp, Ramiz
Čestitke k pesmi, v kateri lahko živi vse, kar zapišemo vanjo ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
- 17. 10. 2025 ob 12:24
- Prebrano 292 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.27