
Zlomil sem tišino.
Ogledalo ni zdržalo.
Bel sneg. Povsod.
Globok vdih,
vdih v dno duše.
Vse je svetlo,
dokler ni več.
Krila se razprejo.
Čudovita.
Niso moja.
Sploh niso resnična.
A letijo.
Letijo zame.
Letijo nad praznino.
Beli bog.
Črni jaz.
Tišina, ki žre.
Praznina, ki kriči.
Sem kralj brez prestola.
Okronan s prahom.
Zver pod kožo.
Sanjač brez sanj.
Vse, kar sem vzel,
sem vzel sebi.
Razbito ogledalo.
Zazrem se vase.
Ni me več.
Ostaja lačna zver.
Globok vdih.
Še.
Še ...
Še.
Zanimiva pesem s prizori, ki sevajo iz razbitih delcev ogledala. Zdi se mi, da bi se pesem lahko zaključila s poudarjenimi verzi in predzadnjo kitico bi dal lahko pred njih, zadnjo pa črtal. Kaj meniš?
Lp, Ana
Pozdravljna Ana,
Hvala za vaš komentar. Cenim iskreno in pogloblejno branje.
Pesem Beli bog govori o odvisnosti.
Strinjam se, da bi lahko pesem delovala bolje v predlagani razporeditvi, a poudarjeni verz:“vse, kar sem vzel, sem vzel sebi” ni zaključek, temveč trenutek zavedanja.
Akter razume posledice, a jih ne more preseči.
Verza “ni me več, ostaja lačna zver” kažeta razpad kontrole in točko, kjer spoznanje ne vodi k spremembi, temveč k ponovitvi.
Zanka se zapre z še, še, še.
Lep pozdrav,
K.
Običajno pravimo, da če pesem potrebuje razlago, ni dovolj dobro napisana. Vendar po ponovnem branju je ta raztreščenost dojeta tudi brez razlage.
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Kirean Voss
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!