Zataknem se za besede -
kot se žica sesalca pod vrata.
Obstanem v razpoki razčlenjevanja.
Pokvarjena plošča.
Izdihujem postan pot preteklih raz-očaranj,
ki jih ne morem - nočem prebaviti
in prepustiti potegu vode.

Tonem med besedami,
med strupenimi algami.
Koža postaja rdeča;
krči se do neznatnosti,
skoraj do zanikanja.

Majhne, gibke ribe
me obkrožijo.

Koraki se ustavijo.
Deček pozabi dihati.
Sinhronizirani srebrni gibi
se mu odtiskujejo v očeh.
Ne sliši klica očeta.
Pogoltne slino in počepne.

nada pecavar