
Še vedno gledam
na skrivaj,
ko v množici posedam,
če ti si pisal mi in kaj.
Še vedno upam
na skrivaj,
a res ne vem, če naj zaupam,
da ti enak si, kot tedaj.
Še vedno iščem,
na skrivaj,
to skrito pot, da te obiščem,
a ti ne rečeš, pridi kdaj.
Še vedno ljubim,
na skrivaj,
a nehala bom, si obljubim,
ker srečna hočem biti, zdaj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!