ni
nobenih senc
ko se razblinja
kategorični imperativ
delčki tega vsenavzočega
demoklejevega meča nihajo nad
ščegetanjem v znižani vibrirajoči preponi
namerno raztreščeni postajajo monade
(sva le adjungirana funktorja)
vsak sebi kategorija bistva
imperativ pa tako nikoli
najmanjši svetovi
samo tiho bodi
jaz sem
tam


kako sva pa s časom?

Lidija Brezavšček - kočijaž