Pred mano je zrcalo v odsevu vidim sebe. Del sebe, ki ga preziram.

Z mislimi si pričaram v dlan mačeto in

z njo začnem sekati svoje telo načeto.

Kri mi šprica po obrazu a odsev začuda še vedno je nasmejan. Začutim njegovo misel, ki mi pravi : " to bo trajalo cel dan!". 

Zate.

Za sebe.

Za naju. 

Odpovem se materialu, pogoltnem matrico.

Kose mesa polne egoizma in ljubosumja trgam s svojega telesa s kitami in žilami vred.

Mlaka krvi polna skrbi pod mano leži, truplo pa se mi v faco reži.

Razkosala to bom prikazen.

Strgam si kožo z obraza, ujela bom prošnjo jaza. Vsa čast in ponos sta odpadla z mojega trupla skupaj z odstriženim kupom dolgih las za katerimi sem skrivala svoje oči. Skalpiram svojo lobanjo iz nje izvlečem vso travmo. 

Krvavo razdejanje.

 Iz odprte lobanje se začnejo predvajati moje sanje.

mejremameri