V mehkobi zore, sveže in nove,
tapiserija, stkana iz svetlobe in topline.
Smeh otrok, niti veselja, ki ga prinašajo.
stkane skupaj v času in prostoru.

Tkem sanje iz globin vesolja,
nežno jih spletem v tkanine obilja.
Niti zvezdne svetlobe se lesketajo, plešejo —
vsaka je zgodba, šepetana priložnost.
Zeleno srce planeta v temelje,
korenine prepletene v praznovanje življenja.
Smaragdni gozdovi dihajo globoko in široko —
objem narave, naša stalna vodnica.
Zbiram šepet jutranje rose
v mehkobi zore, sveže in nove.

Z vsako kapljico obljuba na cvetnih listih
barvam svet v nežnem slapu.
Modro morje v nebo nad obalo,
plime sanj, ki se neskončno izlivajo.
Vsak val je smeh, solza svetla,
odraža upanje v bleščeči svetlobi.
Oblake prešijem z nitmi milosti,
obzorje pobarvam s toplim objemom sonca.
Zlati žarki prepletajo sence in noč —
tapiserija, stkana iz svetlobe in topline.

Gore stojijo visoko, kot varuhi časa,
njihovi grobi obrazi pripovedujejo zgodbe.
Zbiram njihove odmeve, vklesane v kamen,
šepetajoče skrivnosti pozabljenih dni.
V bujnih dolinah, kjer tečejo reke,
mešam njihove tokove v utrip počasnega.
Vsak val je začetek potovanja —
iskanje povezave, mnogi kot eden.
Smeh otrok, niti veselja, ki ga prinašajo.

Z notami, vtkanimi v tkanino mehko kot vzdih,
zbor sanj, ki plešejo po nebu.
Luna preliva srebrno barvo po deželi,
noč nežno razgrne svojo odejo miru.
Zbiram zvezde, vsaka svetlo sije,
da jih vtkem v sanje, ki nas nežno držijo.
Skupaj dihamo — vesolje je celota,
vsako življenje prepleteno, zgodba, ki traja.
V statvah obstoja najdemo svoje mesto,
stkane skupaj v času in prostoru.

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/191438/the_loom

Tomaž Jevšenak