Z drhtečo roko
se dotaknem
tvojega telesa
v strahu, da želim si preveč
ko ugotovim,
da tvojo že imam v svoji,
krožim v tebi kot vihar
viha penaste valove

nad ravno rezino pokončne vode
dvignjeno se spuščam
v sekundno oseko
ležerno spustim glavo
na tvoje prsi
poslušam utrip srca
ki je nenadoma
tudi moje
ko toplota tvojega telesa
hromi moje čute
se zavem da sem na strehi sveta.

In najvišji vrhovi
med nebom in zemljo,
med medenico in srcem,
od misli do besede,
do čuta te čutim,
znojne kaplje prekrivajo
najini prepleteni telesi,
ena je spletena kita obstoja,
ene oči in miren dotik,
to sva midva.

IŽ-lev