Zmrznjeno lubje praska mi obraz,
ko skozi hrast se vzpenjam, v tiho sivino.
Zrak, zimski, sapo hladi kot ukaz,
vsaka je veja šepet v hladno divjino.

Kot kristal krhke se veje svetijo,
grob les me stiska v leden objem,
a v zimski svetlobi se dlani potijo,
vsak rez me spomni na globlji pomen.

Pod menoj bledi zamrznjen svet,
v višini mraz izgubi svoj čas,
duh se povzdigne, brez želje, za posvet,
v drevesu najdem olajšanja glas.

Čeprav me zima z ostrino grize, skozi bolečino
iščem kras, v njenem kamnu iščem hrastovino.

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/191400/the_oak

Tomaž Jevšenak