
Mesto je polno oči.
Niso tvoje.
Pri ljubljanskem gradu
nekdo razlaga zgodovino,
kot da bi bila njegova
osebna lastnina.
( Tudi kamen ima spomin,
ampak ne govori angleško.)
Turisti stojijo v vrsti,
kot da bi čakali na čudež.
Njihovi fotoaparati
so dokaz čarobnega občutka.
Včeraj sem sanjal,
da so ljubljanske ulice prazne.
Na eni ulici
je ostal samo grafit:
TOURIST, GO HOME.
Grafit je prebran na glas,
kot molitev,
kot prepoved,
kot sporočilo,
ki je izgubljeno
v prevodu.
Tole nihanje med nekakšnimi mislimi "za" in "proti", me popolno prepriča ... Vsaj sanje zmorejo to, kar je lahko dokaj resno, pa hkrati vendarle lahko prinese nekaj nasmeška ... Aktualno! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, ko sem nazadnje bil v Ljubljani sem se spomnil grafita TOURIST GO HOME, ki sem ga videl avgusta ali septembra v Ljubljani. Na žalost se ne morem spomniti kje točno sem ga videl, morda na poti od avtobusne postaje proti UKC-ju, morda v centru Ljubljane ali na poti od avtobusne postaje do celovških dvorov. Grafit, ki je bil v spominu sem uporabil za naslov pesmi, ki sem jo napisal. Zahvaljujem se čestitke in podčrtanko.
Lp, Ramiz - Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!