Preslep sem za dogajanja po svetu
s sosedi ne spuščam se v prepire
najlepše počutim se v svojemu oklepu
znano vsem je, da lepe imam manire.

Pa vendar

Zdi se, kakor da moj svet umira,
svet je poln starcev, ki so si bogastvo nagrabili,
jeza, kot nevihta, se vse bolj nabira,
starcem v svetu tem bi radi njih odhod oznanili.

In prišla bo zima

Kot vsako leto ob tem ćasu se zmrači,
zjutraj slana pade na posevke,
ko vdihneš zrak – občutek, da prihaja sneg, se zdi,
volnene tople spet oblečemo obleke.

Nadenem kapo čez ušesa

Da bi prelišal, ko veter se zaganja v drevesa
zamenjal bom obutev, lahko, v škornje,
pospravil v garažo bom kolesa,
s polja zadnje bodo odletele štorklje.

in odšel bom kakor medved spat.

Tomaž Jevšenak