Nedelja je dan, za Gospoda odbran.

To zvesto spoštuje in delo miruje.

Lenobno poseda, zamišljno gleda,

le kaj siva glava trenutno premleva?

Na rahlo pokima: Že bliža se zima,

ko v dolgih nočeh, bo bolj v skrbeh.

Ta naša kmetica, je drobna ženica,

polna skrite moči, še vse postori.

Redko se ustavi, vse sproti opravi,

na majhni kmetiji in na domačiji.

Hčerko in sina, je vzela tujina,

v hiši je sama, v usodo vdana ...

Le mačica Pika, ob njej se dobrika,

nje' topla bližina, ji je kot družina.

Ko se bo poslovila in vhod zaklenila,

na obrazu bo solze, si z robcem sušila ...

Globoka je vez in težak je ta rez,

ko dom zapustiš, kjer od rojstva živiš.

tolminka