
Toplina se razleze po koži;
mir, ki je v zraku
se brezsramno polašča tvojih celic.
Vohljaš zaman -
receptorji ničesar ne ujamejo.
Veter menda ždi v razpokah.
Ptice so utihnile,
ni lajanja, kokodakanja,
ni zasoplih korakov,
ki grizejo breg.
Meglene prikazni
na Gorjancih mirujejo.
Nemarno razvlečeni oblaki molčijo;
posebna, medla, a lepa modrina
se vriva mednje.
Vse se raztegne
v breztežnost,
v lahkotnost -
brez pravega razloga.
V tej pajčevini
si popolnoma osredotočen
na puljenje plevela.
Všeč mi je atmosfera te pesmi, morda zaključek preveč povzema smisel iz naslova ... kaj meniš?
Lp, Ana
Prešinilo me je to, da ti lahko puljenje plevela daje smisel - da je smisel vse, kar delaš
zbrano v določenem trenutku in se mu čisto prepustiš - brez filozofiranja
Zato bi spremenila tako:
Glava je prazna
in puljenje plevela je smisel,
ki ga pogosto iščeš zaman.
Naslov pa bi dala Pajčevina
Druga verzija naslov Smisel ostane
zadnji verzi:
V tej pajčevini
si popolnoma osredotočen
na puljenje plevela.
Prva verzija je verjetno bolj razlagalna in je druga verjetno boljša, kaj meniš (- če sem sploh dobro razumela tvojo sugestijo), pozdrava Nada
Ja, tudi meni se zdi tvoja druga predlagana verzija boljša ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!