Ustavi se, utrujena duša, in poišči tukaj zatočišče,
pod mojim listjem, pod krošnjami v zelenem.
Pij zdaj globoko, naj ti kristalne vode očistijo
prah cest s čudes, ki si jih že zdavnaj videl.

Ponujam tolažbo, zašepetano v vetriču,
nežno šumenje, rojeno iz gorskih višin.
Naj zelen mir prinese tvojemu duhu olajšanje
in opazuj oblake, ki se nežno gibljejo po nebu.

Moje starodavne korenine segajo globoko v zemljo,
trdno sidro v svetu sprememb.
Pozabi na bremena, ki so dokazala tvojo vrednost
in v tej tišini se obnovi, obnovi.

Ustavi se, popotnik, pusti, da se razkrije spokojnost
in poišči svojo zgodbo v zlatih listih.

Tomaž Jevšenak