vračam se
pompozno
v gostem pepelu
ki ga puščaš za sabo
v rdečem šumu
tvojih oči
nosim zoglenele besede
in z njimi obmetavam
tvojo čudovito krstno obleko
sem kot jamica
na tvojem nasmehu
neizogiben
širim svoja požrešna prepričanja
vztrajam
da te vidim blesteti
karkoli že to pomeni