(brez naslova)
žica poje /
poje v želodcu
poje v votlih očeh
// glasovi raztrgani na pločnikih //
fant - ne ime, samo meso,
šepet v čeljusti betona
roka mu eksplodira v cvet
rdeč, preveč rdeč
škornji so godba
udarec udarec udarec
in smeh kot rezilo v trebuhu noči
konec?
ni konca - samo luknja
samo tišina, ki požira
in požira
in požira.
Skoraj vsak verz naslika neko zvočno podobo, kar mi ni bilo razvidno na prvo žogo. Vsaka podoba mi poraja čustvena doživetja. Verzi niso vsakdanji. Ustvarjajo okolje za doživetje. Pesem me ne posiljuje z opisom avtorjevih čustev. Veliko tega je, da lahko rečem, da je zame to primer dobre pesmi.
Lp.
Čestitke za kontemplacijo in impresijo grozljivosti vojne!
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Taras Miller
- 26. 09. 2025 ob 20:18
- Prebrano 467 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 185.02