Konoplja cveti

na vekov veke

tega ne moreš,

in onega ne smeš;

ne po svilenih preprogah,

prednjih stopnicah,

po parkovni trati

in po zadnji lestvi ne.

vselej le po brvi,

zebri

in čez most -

po prstih, po petah in neopazno,

kar se da.

na veke vekov

se spodobi počesana,

zlikana,

obuta na visoki

zloščeni peti -

pa bog ne daj!

skuštrana,

bosopeta,

mandolat v ustih,

s križem na dvignjenem

sredincu,

z opitim srcem,

s pačulijem v nosnicah,

pa jebiveter

v ušesih

cveti.

Amen.

fionapanmor