
Puščava posluša mojo ljubezen,
pesek mi pošlje na obisk;
zlata zrnca gomazijo v srce,
iz skelenja zorijo biseri.
Banal Benab še v zraku -
gledam,
ovohavam, prisluhnem;
neustavljivo prepletanje
odpira prostorja praznine.
Dolgčas vrtinčenja
prinaša šepet tujcev,
flirtanje z neznanimi glasovi,
rdeča nit zavesti
v sončevem vetru.
Zbiram prodnike ob poti,
njihovi odtenki pripovedujejo o vodah,
odišavljenih z iluzijo,
da beseda lahko postane
zavetje.
utrinki v pariških impresijah
https://www.youtube.com/watch?v=fS6IthVXTyo&list=RDfS6IthVXTyo&start_radio=1
Zelo lepo.
Pa vendar se včasih zatekamo v iluzije. Beseda to /včasih!/ res je.
LpL
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!