Um je oder kjer so spomini v moji glavi
izbruhi njeni divji in plameni so visoki
nič mi razdraženega čustva ne pozdravi
le v jezeru odsev občutka, prepuščen je smrti.

Srce boli še, rana, ki ne bo se zacelila,
ni balzama, ki pomirja bolečine,
zgodba ta brez srečnega je konca,
ljubezen, nekoč svetla, zdaj zasenčena z dežjem.

Iščem mir, kot tujec jaz, drugim oblake občudujem,
vizije utrujene, vrezane v utrujeno so mojo dušo,
žalobna pesem je žolča in luči posoda,
ujetnik sem, izgubljen, onkraj samoobvladovanja.

In zdaj preteklost, kruta je in stalna gostja,
le kriki, brizgi sreče, kdaj pa kdaj naprej me bodo gnali.

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/190986/bewildered_mind

Tomaž Jevšenak